Oh, Alain …

Na enem hrvaškem kanalu vrtijo ciklus filmov Alaina Delona. Madonca, ko je bil to en fejst dedec. Ampak kaj, ko ga v vsakem drugem filmu na koncu pohabijo ali ubijejo.

  • Share/Bookmark

Velike muke z majhnim psom

Par stričevih srajc moram še speglat, jih bom zvečer, zdaj je prevroče. Se mi zdi, da morala sestrična to počet, prat pa peglat za njega (ampak to je druga štorija). Pa njegovega pesa po mestu lovit. Danes zjutraj je spet pobegnil, sem ga pri blokih našla in sem ga nesla domov, ker nisem špage imela s seboj. Saj je samo pet do deset minut hoje, ampak je kar težki in smrdel je. Grem zdaj pogledat, če je še živ. Oz. če je še doma.

  • Share/Bookmark

Žetev v soboto, 28. julija 2018

V očetovi delavnici je kot v kakem čarovniškem pajzlu – vsepovsod šopi zelišč visijo.

  • Share/Bookmark

Knjiga v četrtek, 28. julija 2018

Trenutno berem knjigo ene pojske pisateljice, ki se dogaja v hribih na meji med Poljsko in Češko. Sem že skoraj pozabila, zakaj se Poljakov malo bojim.

  • Share/Bookmark

Gume

Zdajle spomladi, ko bo čas za menjavo gum, bom menjala tudi vulkanizerja. Pri rečeh, o katerih ne vem veliko, mi je namreč zelo pomembno, kako mi jih ljudje, ki o njih nekaj vejo, posredujejo. Zato, recimo, mi možakarji, ki v firmi skrbijo za računalnike, niso preveč simpatični, ker se do nas ostalih obnašajo, kot da smo manjvredna rasa. Pomemben mi je tudi vizualni izgled, kjer se vse te reči dogajajo. Ok, dobro, ne govorim zdaj o delavnicah, vse delavnice so enake, bolj ali manj umazane, vonjajo po gumi, olju in bohvečem še, vsepovsod so naprave, namenjene bohvečemu, mojstri hodijo okoli v umazanih kombinezonih in umazanimi rokami. Ampak običajno je tako, da ne pripelješ kar direktno noter in rečeš prvemu, ki pride mimo, “dejte mi gume menjat”. Torej, kako in kje poteka sprejem strank, kdo se z njimi pogovarja in tako naprej, to mi je zelo pomembno.

Moj sedanji vulkanizer se je pred časom preselil v avtohišo. Prej je imel svojo delavnico skupaj z majhno trgovino z raznimi prčkarijami za avto, v kateri je bila prijazna gospa, pred trgovino je bila klopca, obrnjena na JV in ob sončnih dopoldnevih je bilo na njej fino sedet. Na novi lokaciji so stvari drugačne. Bila sem že nekajkrat tam, še vedno pa ne vem, na kateri od pultov se moram naslonit in komu povedat, kaj potrebujem.  Ženska, ki dela za avtohišo, me vedno grdo pogleda, nekje v enem kotu je potem pult, za katerim pa za vsako srečam drug obraz in potem res ne vem, če se sploh pogovarjam s pravim človekom za svoj problem. Rečejo ti sicer, da se lahko usedeš na katerega od stolov v avtohiši, ampak meni to ni gušt (posebno, ker mladenka za onim prvim pultom ves čas grdo gleda). Poleg tega so odprti smo do treh in si moram za menjavo gum posebej dan zorganizirat.

No, dobro.

Zadnje gume so se mi zadnje čase malo prehitro praznile. Ko včeraj sem popoldan prišla iz službe, sem avto peljala k vulkanizerju, ki je odprt do sedmih zvečer. Prvo, kar je bilo, je opazil, da mi na enem kolesu vijak manjka, samo 4 so bili. Na srečo sem imela rezervo. Kdaj pa kje in kako se je to zgodilo, nimam pojma, ker ko sem nazadnje gume polnila, je še bil. V glavnem, odpeljejo avto v delavnico, snamejo gume in jih dajo v vodo in pravijo, naj pridem pogledat. Je pri ventilčkih zrak ven uhajal, pa še nekje ob feltni. Tega mi ni bilo treba videt. Nekaj podobnega so lani na servisu naredili. Me je poklical nazaj čez dobre pol ure. In potem so mi razkazovali obrabljene in napokane kose mojega avta … fuj fuj. Saj razumem, zakaj hočejo, da ter reči vidimo, ampak vseeno … blah.

Ampak … imajo pa tako lepo prodajalno. Bleščeče feltne so visele po stenah.  JV stran. Pulti povsod. Pogovarjala sem se z istim človekom, ko sem prišla, in  istim, ko sem plačevala. Pred vrati je klopca. In delavnice … Niso mi rekli, naj avto nekam v en kot zapeljem. Tako da bom čez par tednov, ko pride tisti čas, se k njim preselila, ker tam, pri starem, ni vse skupaj ničemur več podobno.

  • Share/Bookmark

Travma za soboto, 17. februarja 2018

Prometni zastoj ena od mojih velikih fobij. Kaj, če me v tisti koloni nekam pritisne??

  • Share/Bookmark

Tega mi ni bilo treba

Gledala prvi del ene angleške kriminalke. Bi bilo boljše, če je ne bi, ker sem bila potem nekaj časa čisto zamorjena. Dogaja se v Angliji leta 1941, potem ko so Nemci zmagali v bitki za Britanijo.

Drugi del in kar je še naprej bom ignorirala in se delala, da ta reč ne obstaja.

  • Share/Bookmark

Saj ne veš, kam bi gledal

Včeraj sem videla posnetek ene modne revije, kjer so ženske torbice nosili nagi moški. Čisto nagi.

  • Share/Bookmark

Grob

Sem že pred časom pisala o škatli, zgodba ima pa zdaj nadaljevanje.

Naj povem še nekaj o grobu. Očetova sorodnica in njen mož sta pokopana v vasi, kjer sta imela hišo. Za grob je plačevala njegova žlahta, mi smo pa nosili rože in sveče in včasih počistili in nasadili mačehe in kake plazilke v gredico na vogalu marmornate plošče. Mama se je je zmeraj jezila, ker so njene rože ven metali pa neke plastik fantastik cvetličarske nageljne dajali gor. Enkrat sem na 14. julija, ko je imela teta rojstni dan, našla v vazi plastične forzicije.

Nooo, potem so pa lani spomladi tisto hišo prodali. Pravi mama kak mesec nazaj, da je klicala brata ženska s komunale (ker se poznata), kaj naj naredijo, ker Novaki (recimo, da se tisti možganski veleposestniki tako se pišejo) že nekaj mesecev niso plačali položnice za grob (mislim, da je na mesec 12 evrov). Se ni imel brat časa menit, je dal številko od mame. Jim je rekla, naj kar na nas prepišejo najem. In še tista zaostala plačila je poravnala.

Kake pizde.

  • Share/Bookmark

Zdravje na delovnem mestu

V firmi so par let nazaj delali novo izolacijo. Đaba jim vse skupaj, če jim pa toplota čez okna ven leti (mraz pa noter). Kje so pa zej tisti inšpektorji, ki so šefe našuhtali, da so šli klimo delat in podobne p*zdarije?? Pa samo naj mi še nekdo zejle zine o kakem zdravem delovnem mestu, ga bom povabila, naj pride malo k nam sedet.

  • Share/Bookmark
Blog Podstreha | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns