Razpad sistema

Vse sorte me je doletelo. Imam prehlad vesoljskih razsežnosti (ali pa je alergija? hm), brisala sem se s papirnitimi robci, pa se ne bi smela, ker se mi pod nosom koža razcveti, potem mi je pa v enem trenutku zmanjkalo robcev, ko sem se v avtu peljala, in sem se obrisla v krpo, ki jo imam v avtu za roso s šipe brisat … Lahko si mislite, kaka je bila kombinacija razdražene kože in higijensko zelo vprašljive krpe … Danes v glavnem nisem za med ljudi, še ko sem smeti nesla ven, sem najprej preverila, če je kdo na dvorišču.

  • Share/Bookmark

Mape

Spet imam škandal z dobavitelji pisarniškega materiala! Sem naročila prejšnji teden to in ono in prozorne vložne mape, mat, 20 komadov. tj. 20 mapic. Prinese danes gospod dostavljalec en zavoj (kjer je bilo toinono noter, vse tako, kot sem naročila) in škatlo z 20 paketi (!!!!!) prozornih sijočih (!!!!!) mapic. V vsakem paketu jih je bilo 50. Sem ga s tem kar nazaj poslala in pisala ljudem od dobavitelja. Čisto zmeraj imam s temi mapami sranje. Kot da so zaklete. Sem jih že prejšnič, kake 4 mesece tega, poslala nazaj, ker so poslali nekaj, za kar niti ne vem, čemu je namenjeno. Mi je potem rekel tip od dobavitelja, ko me je klical nazaj, da ljudje v skladišču dajo v škatle avtomatsko to, kar večina naroči. Jaz nisem večina, jaz hočem mat vložne mape, kataložna številka xzy. Fora je tudi, da so za to današnjo pošiljko zaračunali samo 20 map, ne 1000. Skupna cena je bila še celo nižja od tiste, ki sem jo ob naročilu zračunala. Šefica je nekaj natolcevala, da bi morala vse nazaj poslat, tudi toinono. Verjetno bi jih morala tudi tipu, ki ma javna naročila v hiši, prijavit, ker tole je zdaj že tretjič.

Mislim, da imajo v skladišču neke ljudi, ki verjetno ne znajo brat. Danes mi še niso nič odgovorili. Smo se hecale prej, če bi škatlo s tistimi 20 paketi zadržala, da bi lahko pred prazniki, ko nosimo darila okoli po hiši, tiste mape nosile namesto čokolade. Ne vem, kaj bi čistilka počela z njimi, ampak tajnice, majstri v ekonomatu in fantje iz kopirnice bi jih pa že znali ponucat.

  • Share/Bookmark

Draga banka …

… hvala z tvoje današnje pismo. Tisto, ki se začne z “dragi starši”. Čeprav do tisočinke sekunde natančno veš, kdaj peglam kartice, nimaš pojma o mojem življenju. Me res zanima, če se bo na tvoje osladno vabilo odzval kdo z obstoječimi otroki, ker jaz se s svojimi neobstoječimi ziher ne bom.

  • Share/Bookmark

Pomladno naveličanje

Eh, morebiti bi bil čas, da si kupim kak grunt kje bogu za ritjo pa kako čredico ovc ali koz pa kak čebelnjak in se grem hipija.

  • Share/Bookmark

Zagorski zvonovi …

Trenutno si dopisujem z Američanko, ki svoje družinsko drevo raziskuje. So njeni iz okolice Zagorja ob Savi doma in je rabila nekoga, da bi ji šel malo pokopališča tam okoli raziskat. Pa sem se ponudila. Zdajle ko so ti lepi dnevi, bo t en zanimiv izlet. Me je pa včeraj kar vroče polilo, ko je napisala, da glede na njene raziskave so bili njeni predniki katoliki in naj grem na katoliško pokopališče pogledat. Če mi tega ne bi napisala, bi ziher na pravoslavno zavila. Ali pa muslimansko ali na katero drugo od mnogih pokopališč, ki jih imajo v Zagorju.

  • Share/Bookmark

31.

Letos smo imeli silvestrsko večerjo pri stari mami. Se je mama … kako naj rečem … spet malo pogubila. Krožnikov je bilo na obeh mizah, kot da se bo vsa ožja in malo manj ožja žlahta zbrala, testa za njoke, da jih bo stara mama lahko še celo leto jedla … Mislim, da ji še ni jasno, da mularija pozabi na hrano, kadar pridejo skupaj, njihove matere so anoreksičarke oz. bulimičarke, stari ljudje tudi ne jejo veliko, da nekaterih sploh ne bo … Eh, brez veze govorit.

Srečnga pa zdravga. Mogoče je zadnji.

  • Share/Bookmark

Od prijateljev, gusarjev in Majkla Đeksona

Pretekli vikend je nekako naneslo, sem imela oba mulca skupaj pri sebi.

Naj najprej nekaj o gusarjih razložim. Gusarji so strički iz papirja … tisto, ko zložite papir v harmoniko in potem izrežete ven figurice? No, taki strički. Mulcema sem jih naredila lani tak čas. Nekateri imajo usta in oči, nekateri so pobarvani na zeleno in rjavo, kar je zelo pomembno za nadaljevanje zgodbe. Potem smo jih obesili na moje novoletno drevo in je vse skupaj zgledalo kot prizor iz filma Pirati s Karibov. Ko je bilo konec “sezone”, sem jih spravila v škatlo skupaj z ostalimi okraski.

Mama je že v petek dala predlog, da bi mi mulca drevo okrasila. Njej sta ga in to prav lepo. Nekaj je sicer nos vihala, ker sta ji skoraj vse bunkice gor obesila. Saj če ZELO do blizu pogledaš, res malo natlačeno zgleda, ampak več je več, ko gre za krizban, anede??!! Sem imela sicer drugačne plane (23. decembra je bil datum, predviden za krancanje) in torej tudi vej še nisem šla iskat. Pri nas ne morimo smrek, ampak rdečkasto vejevje nekakšnega invazivnega grmičevja, ki rado raste na močvirnatih tleh. To je bila torej prva stvar v soboto zjutraj, takoj ko se je zdanilo.

In smo torej dopoldan krasili drevo. O njunih dizajnerskih pristopih bi se dalo veliko povedat*. Glavno pravilo je “morajo bit prijatelji” (tj. da na dva centimetra veje obesit čimveč enakih okraskov), ampak je zelo dobro izpadlo. Imam pravzaprav dve drevi – glavno, pa drugo, ker je še nekaj vej in okraskov ostalo in ga imam na mizi. Tudi gusarje sta mi na tega obesila. Pravim mu “seljačka buna”, ker me spominja na konec hrvaškega filma z istim naslovom. Potem smo na jutubu gledali filme s parkeljni in Majkla Đeksona, da je bilo meni že kar slabo. Sem ju poskusila navdušit za Elvisa pa za Bitle … Pa sta rekla, da nočeta tega, da hočeta Majkla. Blah.

*Vedno znova in znova me šokira, kako usklajena sta pri nekaterih stvareh, čeprav se vidita mogoče enkrat na teden.

  • Share/Bookmark

Od Veronike in zemljevidov

Danes bi vam rada povedala zgodbo o Veroniki Deseniški, ki sem jo slišala preteklo soboto na izletu v Gradec (na katerega sem šla, da ata ne bi bil sam med skoraj nepoznanimi ljudmi).

Veronika je bila hči viteza iz Desinic. To je danes Desinić, vas v Hrvaškem Zagorju, približno 3 km od slovensko-hrvaške meje.

Torej, Veronika je bila plemenitega rodu, a ne dovolj, da bi bila primerna za ženo Hermanu Celjskemu, ki se je vanjo zaljubil. Njegov oče, Ulrik, ga je poročil z vojvodinjo Frankopan, eno najvplivnejših in najbogatejših žensk v tistih krajih. In po najnovejših raziskavah naj bi Herman svojo ženo lastnoročno umOril. Z Veroniko sta nekaj časa živela v enem gradu na Kočevskem … kako se mu reče … (klic iz publike: »Fridrihštajn.«) … ja točno, Fridrik Štajn. Kaj se je z Veroniko kasneje zgodilo, nismo izvedeli, ker se je g. vodič spomnil seksi vica, ki z zagorsko Julijo ni imel nobene zveze.

Povedano je bilo tudi, da je škof Slomšek prenesel sedež škofije iz Štan … Štanjela … Šent Lavanta … v Lavantalski dolini … Lavanski … dolini v Maribor. Da je pred parimi leti umrl Oto, zadnji Habsburžan. Da je Slavoj Žižek zelo pameten človek (ok, dobro, to je res).

In da turističnim vodičem ni treba poznati zemljevidov.

Kdor je bil kdaj organizirano v Gradcu, se gotovo spomni, da avtobusi navadno stojijo v ulici med Opero, parkom in starim mestnim jedrom. Če se obrnete proti Operi, je mestno središče z vsemi znamenitostmi na desni. Naš g. vodič pa nas je, ponosno držeč načrt mesta pred sabo,  odpeljal levo, čez park in kar naravnost, naravnost … Po kakšnih 15-20 minutah je ugotovil, da gremo v napačno smer, ker nikjer ni bilo tistega turna na hribu z uro. Pa sem ga vprašala: »Kaj niste videli na zemljevidu, da se ulice ne ujemajo?« »Eh, jest se na zemljevide ne zanašam preveč.«

No, dobro.

In potem naj me še kdo vpraša, zakaj me je groza hodit na izlete z agencijami.

  • Share/Bookmark

Dogovor

Kadar se s kom dogovarjam za srečanje, zadeve ponavadi potekajo takole:

A: A se čmo za kak kofe čez vikend dobit?

B: Ja! Reci kdaj pa kje, meni je vseeno.

A: Takrat pa takrat tam pa tam.

B: Super. Se vidimo!

A: Ja! Čau.

Včasih pride še do kakih kratkih pogajanj glede časa in predvsem kraja, ker nimajo povsod dobre kave in so posebna mesta, kjer imajo dobre tortice. Po tem pogovoru je nekako lepo, če obe strani svoj urnik prilagodita temu srečanju in se za tisti termin ne dogovarjata za kake obiske ali barvanje las. Do drugega kontakta pred samim srečanjem pride le in samo v primeru, če je srečanje potrebno prestaviti ali odpovedati zaradi bolezni, neodložljivih družinskih obveznosti ali konca sveta.

Oni dan pa sem naletela na pojav, ki mi ni čisto jasen. Logičen pa še manj, pa če me s sekiro po glavi. Torej, v svetu moje znanke dogovori za kofe namreč potekajo takole:

Kontakt 1:

A: A se čmo za kak kofe čez vikend dobit?

B: Ja! Reci kdaj pa kje, meni je vseeno.

A: Takrat pa takrat tam pa tam.

B: Super. Se vidimo!

A: Ja! Čau.

Kontakt 2:

A: Hej, samo preverjam, če smo zmenjene takrat pa takrat tam pa tam?

B: Smo. Se vidimo.

A: Ja! Čau.

Če Kontakt 2 izpustiš, te moja znanka nima za resno stranko in na srečanje ne pride. Kdaj točno naj bi se Kontakt 2 zgodil, se mi niti ne sanja. Isti dan, kak dan prej? Tudi ne vem, zakaj ga je treba sploh vzpostavit. Moja sodelavka sicer pravi, da to naredi pri ljudeh, s katerimi je imela že slabe izkušnje. Znanka se pa z vsakim na ta način dogovarja. Če dobro pomislim, je to hudičevo žalostno. Eno tako splošno pomanjkanje zaupanja v ljudi.

  • Share/Bookmark

Mali svet iliti tudi jaz poznam nekoga iz Sevnice!

Jst tudi nekoga poznam iz Sevnice! Oz. poznam dve. Oz. eno in pol. Ena tam dela, se pravi, da ne spi v mestu, ampak pride samo za nekaj ur. Druga pa dejansko živi v Sevnici. Oz. je živela. Res ni čisto domača, pred nekaj leti se je primožila. In to prav dobro. Enkrat me je nekam peljala v avtu, ki nima strehe, v kabrioletu. Oz. tisti dan jo je morala potegnit gor, ker je deževalo. Drugič spet sva se prevažali v takem, ki je bil znotraj tapeciran s pravim usnjem, potniki zadaj so pa lahko gledali televizijo, ki je bila montirana na hrbtih sprednjih sedežev. Pa tortice mi je nosila iz Sevnice! Najboljša je bila čokoladno-višnjeva, takoj za njo pa rezina iz treh plasti čokoladnih krem, vsaka drugačna. Nisem bila pa nikoli pri njej, čeprav me je velikokrat vabila. Ampak spomladi so se zaradi moževega biznisa preselili v Avstrijo. Mi je pa Sevnica predaleč, da bi se samo zaradi tortice vozila tja.

  • Share/Bookmark
Blog Podstreha | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns