Gume

Zdajle spomladi, ko bo čas za menjavo gum, bom menjala tudi vulkanizerja. Pri rečeh, o katerih ne vem veliko, mi je namreč zelo pomembno, kako mi jih ljudje, ki o njih nekaj vejo, posredujejo. Zato, recimo, mi možakarji, ki v firmi skrbijo za računalnike, niso preveč simpatični, ker se do nas ostalih obnašajo, kot da smo manjvredna rasa. Pomemben mi je tudi vizualni izgled, kjer se vse te reči dogajajo. Ok, dobro, ne govorim zdaj o delavnicah, vse delavnice so enake, bolj ali manj umazane, vonjajo po gumi, olju in bohvečem še, vsepovsod so naprave, namenjene bohvečemu, mojstri hodijo okoli v umazanih kombinezonih in umazanimi rokami. Ampak običajno je tako, da ne pripelješ kar direktno noter in rečeš prvemu, ki pride mimo, “dejte mi gume menjat”. Torej, kako in kje poteka sprejem strank, kdo se z njimi pogovarja in tako naprej, to mi je zelo pomembno.

Moj sedanji vulkanizer se je pred časom preselil v avtohišo. Prej je imel svojo delavnico skupaj z majhno trgovino z raznimi prčkarijami za avto, v kateri je bila prijazna gospa, pred trgovino je bila klopca, obrnjena na JV in ob sončnih dopoldnevih je bilo na njej fino sedet. Na novi lokaciji so stvari drugačne. Bila sem že nekajkrat tam, še vedno pa ne vem, na kateri od pultov se moram naslonit in komu povedat, kaj potrebujem.  Ženska ki dela za avtohišo, me vedno grdo pogleda, nekje v enem kotu je potem pult, za katerim pa za vsako srečam drug obraz in potem res ne vem, če se sploh pogovarjam s pravim človekom za svoj problem. Rečejo ti sicer, da se lahko usedeš na katerega od stolov v avtohiši, ampak meni to ni gušt (posebno, ker mladenka za onim prvim pultom ves čas grdo gleda). Poleg tega so odprti smo do treh in si moram za menjavo gum posebej dan zorganizirat.

No, dobro.

Zadnje gume so se mi zadnje čase malo prehitro praznile. Ko včeraj sem popoldan prišla iz službe, sem avto peljala k vulkanizerju, ki je odprt do sedmih zvečer. Prvo, kar je bilo, je opazil, da mi na enem kolesu vijak manjka, samo 4 so bili. Na srečo sem imela rezervo. Kdaj pa kje in kako se je to zgodilo, nimam pojma, ker ko sem nazadnje gume polnila, je še bil. V glavnem, odpeljejo avto v delavnico, snamejo gume in jih dajo v vodo in pravijo, naj pridem pogledat. Je pri ventilčkih zrak ven uhajal, pa še nekje ob feltni. Tega mi ni bilo treba videt. Nekaj podobnega so lani na servisu naredili. Me je poklical nazaj čez dobre pol ure. In potem so mi razkazovali obrabljene in napokane kose mojega avta … fuj fuj. Saj razumem, zakaj hočejo, da ter reči vidimo, ampak vseeno … blah.

Ampak … imajo pa tako lepo prodajalno. Bleščeče feltne so visele po stenah.  JV stran. Pulti povsod. Pogovarjala sem se z istim človekom, ko sem prišla, in  istim, ko sem plačevala. Pred vrati je klopca. In delavnice … Niso mi rekli, naj avto nekam v en kot zapeljem. Tako da bom čez par tednov, ko pride tisti čas, se k njim preselila, ker tam, pri starem, ni vse skupaj ničemur več podobno.

  • Share/Bookmark

Travma za soboto, 17. februarja 2018

Prometni zastoj ena od mojih velikih fobij. Kaj, če me v tisti koloni nekam pritisne??

  • Share/Bookmark

Tega mi ni bilo treba

Gledala prvi del ene angleške kriminalke. Bi bilo boljše, če je ne bi, ker sem bila potem nekaj časa čisto zamorjena. Dogaja se v Angliji leta 1941, potem ko so Nemci zmagali v bitki za Britanijo.

Drugi del in kar je še naprej bom ignorirala in se delala, da ta reč ne obstaja.

  • Share/Bookmark

Saj ne veš, kam bi gledal

Včeraj sem videla posnetek ene modne revije, kjer so ženske torbice nosili nagi moški. Čisto nagi.

  • Share/Bookmark

Grob

Sem že pred časom pisala o škatli, zgodba ima pa zdaj nadaljevanje.

Naj povem še nekaj o grobu. Očetova sorodnica in njen mož sta pokopana v vasi, kjer sta imela hišo. Za grob je plačevala njegova žlahta, mi smo pa nosili rože in sveče in včasih počistili in nasadili mačehe in kake plazilke v gredico na vogalu marmornate plošče. Mama se je je zmeraj jezila, ker so njene rože ven metali pa neke plastik fantastik cvetličarske nageljne dajali gor. Enkrat sem na 14. julija, ko je imela teta rojstni dan, našla v vazi plastične forzicije.

Nooo, potem so pa lani spomladi tisto hišo prodali. Pravi mama kak mesec nazaj, da je klicala brata ženska s komunale (ker se poznata), kaj naj naredijo, ker Novaki (recimo, da se tisti možganski veleposestniki tako se pišejo) že nekaj mesecev niso plačali položnice za grob (mislim, da je na mesec 12 evrov). Se ni imel brat časa menit, je dal številko od mame. Jim je rekla, naj kar na nas prepišejo najem. In še tista zaostala plačila je poravnala.

Kake pizde.

  • Share/Bookmark

Zdravje na delovnem mestu

V firmi so par let nazaj delali novo izolacijo. Đaba jim vse skupaj, če jim pa toplota čez okna ven leti (mraz pa noter). Kje so pa zej tisti inšpektorji, ki so šefe našuhtali, da so šli klimo delat in podobne p*zdarije?? Pa samo naj mi še nekdo zejle zine o kakem zdravem delovnem mestu, ga bom povabila, naj pride malo k nam sedet.

  • Share/Bookmark

Leia

Moja dobra prijatla sicer ve, kaj so Vojne zvezd, vendar je pri njej čutiti precejšnje pomankanje navdušenja in poznavanja snovi. Sem ji oni dan potožila, da le kako mislijo zgodbo morebitnega 9. dela speljat, zdaj ko je princeza Leia umrla. Pa je pripeljala ven primerjavo s Titanicom, katerega nadaljevanje so tudi mislili posnet, s tem da bi onega slikarja, pozabila ime, oživili. Sem ji poskusila razložit, da je princeza Leia na koncu tega novega filma še živa, samo Carrie Fisher je umrla lani nekako ob tem času. Eh, je rekla, bojo pa kako drugo igralko za to vlogo našli. Sem se skoraj malo zjokala v sebi.

  • Share/Bookmark

Dve za nedeljo, 12. 11. 2017

Sreda.

Ona: V ponedeljek je proslava dneva reformacije. Bi šla?

Jaz: Ja.

Ponedeljek.

Jaz: Oprosti, ne bo mi uspelo pravi čas priti, me še iz službe ne spustijo.

Ona: O škoda. Hvala, ker si sporočila.

Jaz: Lepo se imej. Sem prepričana, da bo fino.

Četrtek.

Jaz: Kako je bilo na proslavi?

Ona: Ni se mi dalo sami iti.

***

Življenje je polno razočaranj. In otroke je dobro že zelo zgodaj naučiti, da ne more vedno biti vse po njihovo.

  • Share/Bookmark

Črne pajkice

Lubika, saj vem, da ti nima kdo pamet solit, kaj boš na svoje široke boke navlekla, ampak upam, da ti bo tekom dneva kdo povedal, da se ti tangice skozi vidijo.

  • Share/Bookmark

Florjanov rojstni dan

Kej buoš jedla, Kecurjeva? Kej ti dam? Buš čevape? Dej jej čevape, buom še nardila. Buoš papriko? Dej si kruha uzem. Dej jej, zaka ne ješ? Ne ješ ajvarja? Kecurjeva, jej kej. Buoš pila? Ka ti prinesm? Buoš vin? Ti prinesem rdečga? Al buoš beuga? Lej, tuki je sok. Buoš radler? Dej jej, jej. Buoš maut? Dej, ka ti še dam? Buoš agurke? Lej, agurki so tuki. Dej jej kej. Ti, Kecurjeva, maš za pit? Ti še en maut prinesm? Bazilika, tule mam jst najrajš. Si kej jedla? Dej jej. Še bedrce pečm. Jooo, bedrce!!! Duobr je, mal buol arjave buoja. Buoš kolače? Ena kremšnita je še, gdo bo kremšnita? Na kremšnita, dekle. So dobre Puhletove, ampak od Tomita so najboulše. Je reku Luojz, da ko buo mel 18 let, da mu buo Tomi kremšnite peku. Maš za pit? Lej, paprike je še. Veš, ku je dobr, ko je še topla pa v kruhi nuoter pa kuozji sir. Buoš torta? Čukoladna je, od Puhleta. Zonja, Kecurjeva vil torte. Si vidla slike uod campinga? Tuo je tak lepu tam. Dej jej še kej. Buoš bedrce? Si duost jedla?  Dej še kej jej.

  • Share/Bookmark
Blog Podstreha | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Digg 3 Columns